Interactive

Madžarska – Sodišče razsoja proti madžarskim zakonom o spletnih igrah v primeru Unibet

V zadevi, ki jo je sprožil Unibet iz skupine Kindred, je Sodišče Evropske unije razsodilo, da je madžarska zakonodaja o spletnih igrah v nasprotju z načelom svobode opravljanja storitev.

Reklo je, da je zakonodaja "omejena, prvič, na diskriminatoren način in, drugič, zaradi svoje nepregledne narave."

Leta 2014 so madžarski organi ugotovili, da je Unibet na spletnih straneh v madžarskem jeziku zagotavljal storitve v zvezi z igrami na srečo, čeprav ni imel licence, potrebne na Madžarskem za opravljanje takšne dejavnosti. Nato so ti organi, prvič, 25. junija 2014 odredili začasno blokiranje dostopa z Madžarske do spletnih strani družbe Unibet, in drugič, 29. avgusta 2014 tej družbi naložili globo.

Unibet je nato vložil tožbo pri Fővárosi Közigazgatási és Munkaügyi Bíróság (upravno in delovno sodišče v Budimpešti, Madžarska) in zahteval razglasitev ničnosti teh dveh odločb, ker je bila madžarska zakonodaja, na kateri temeljita, v nasprotju z načelom svobode opravljanja storitev.

Unibet je menil, da bi operaterji s sedežem v drugih državah članicah teoretično lahko dobili licenco na Madžarskem za prirejanje spletnih iger na srečo (ker zagotavljanje takšnih storitev ni bilo pridržano državi). monopol), je bilo v praksi nemogoče pridobiti takšno licenco. Po navedbah Unibeta Madžarska v teh obdobjih ni objavila javnega razpisa za sklenitev koncesijskih pogodb, ki bi omogočil pridobitev zahtevanih licenc. Podobno je Unibet zavzel stališče, da ga je Madžarska v praksi izključila iz možnosti sklepanja tovrstnih pogodb, ki jo predvideva madžarska zakonodaja, kot „zaupanja vrednega“ izvajalca iger na srečo.

Sodišče je razsodilo, da sporna nacionalna zakonodaja, ki prepoveduje prirejanje iger na srečo brez predhodnega dovoljenja upravnih organov, pomeni omejevanje načela svobode opravljanja storitev.

Sodišče nato poudarja, da so morali prireditelji iger na srečo v skladu z nacionalno zakonodajo, na podlagi katere je bil sprejet sklep z dne 25. junija 2014, dokazati, da so je najmanj 10 let opravljal dejavnost prirejanja iger na srečo na Madžarskem. Sodišče meni, da taka zahteva pomeni različno obravnavanje, ker postavlja v slabši položaj prirejalce iger na srečo s sedežem v drugih državah članicah v primerjavi z nacionalnimi prireditelji, ki lahko lažje izpolnijo ta pogoj. Zaradi tega je sodišče razsodilo, da je izpodbijana zakonodaja www.curia.europa.eu diskriminatorna in zato v nasprotju z načelom svobode opravljanja storitev.

V zvezi z nacionalno zakonodajo, na podlagi katere je bila sprejeta odločba z dne 29. avgusta 2014, je sodišče razsodilo, da je obveznost, naložena podjetjem, ki želijo pridobiti status „zaupanja vrednega“ prirejevalca iger na srečo, ki so jo morala opraviti dejavnost, ki vključuje triletno prirejanje iger na srečo v državi članici, ne daje prednosti za izvajalce s sedežem v državi članici gostiteljici in bi se zato načeloma lahko upravičila s ciljem splošnega pomena, kot je npr. varstvo potrošnikov ali varovanje javnega reda. Vendar ta zakonodaja ne izpolnjuje zahteve po preglednosti, ker niti pogoji, ki urejajo izvajanje pooblastil nacionalnih organov v postopkih podeljevanja koncesij „zaupanja vrednim“ prirejevalcem iger na srečo, niti tehnični pogoji, ki jih morajo prireditelji izpolnjevati izpolnjujejo ob oddaji svojih ponudb dovolj natančno. V teh okoliščinah Sodišče ugotavlja, da načelo svobode opravljanja storitev prav tako nasprotuje tej ureditvi.

Po razsodbi je Evropsko združenje za igre na srečo in stave pozvalo regulatorje iz Nizozemske in Madžarske, naj zagotovijo preglednejšo in objektivnejšo zakonodajo o spletnih igrah na srečo, potem ko obe državi nista ponudili nediskriminatornih meril za dovoljenje.

Sodišče EU je ugotovilo, da je Madžarska kršila temeljno svobodo opravljanja storitev, zagotovljeno v 56. členu Pogodbe EU (PDEU), ki čezmejnemu operaterju z licenco v EU prepoveduje zakonito opravljanje storitev na Madžarskem, s tem ko ni organizirala razpis za izdajo dovoljenj, objavljen v skladu z objektivnimi, preglednimi, nediskriminatornimi in sorazmernimi merili.

Maarten Haijer, generalni sekretar EGBA, je dejal: »Sodišče je ponovilo, da morajo države članice zagotoviti, da nacionalna ureditev storitev spletnih iger na srečo izpolnjuje objektivna, pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna merila. Samo ustrezno reguliran in pregleden trg spletnih iger na srečo lahko zagotovi, da bo potrošnik usmerjen v regulirano ponudbo.«

Dodal je: »Razsodba sodišča je jasno sporočilo drugim organom za igre na srečo, vključno z nizozemskim organom za igre na srečo, da ne smejo izvajati predpisov, ki niso v skladu z osnovno zakonodajo EU. Pričakujemo, da bodo te države članice ponovno pretehtale in odpravile te izvršilne ukrepe, saj ravnajo v nasprotju z zakonodajo EU. Njihova dejanja ne služijo interesom potrošnikov, potrošnikov ne usmerjajo k zanesljivim ponudnikom, temveč le podpirajo spodletelo regulacijo.«